Resveratol v rdečem vinu – dodatna leta kvalitetnega življenja
Obvarujte se pred rakom ter boleznimi srca in ožilja

            Ciril J. Godec

            Dr. David Sinclair, molekularni biolog s harvardske medicinske fakultete, je pred nedavnim na neki konferenci na temo, kako podaljšati življenjsko dobo živih organizmov, poročal o tem, da je njegova raziskovalna skupina odkrila snov, ki bi življenjsko dobo kvasovk lahko podaljšala celo do 80 %, prav tako pa bi lahko podaljšala življenjsko dobo laboratorijsko gojenih človeških celic. V svojih predvidevanjih razširitve svojih spoznanj na druga področja so ti znanstveniki namignili, da bi ta snov lahko podaljšala človeško življenje in nas obvarovala mnogih s starostjo povezanih bolezni.

            Ta snov, resveratol, je fitoaleksin, antibiotikom podobna snov, ki grozdje obvaruje pred glivično infekcijo. Sintetizirana je v grozdni lupini, zelo verjetno kot obramba pred glivično okužbo; kolikor intenzivnejša je okužba vinske trte, toliko večja je tvorba resveratola. Glivične okužbe so pogostejše v hladnejših vinorodnih okoliših, kot so območje Burgundije v Franciji, Slovenija, Čile, Argentina in ameriške zvezne države New York, Washington in Oregon.

            Resveratol je v velikih količinah prisoten v lupini grozdne jagode, v grozdnih semenih, grozdnih listih in vitičevju. Med proizvodnjo rdečega vina vse te sestavine skupaj med vrenjem anaerobno fermentirajo in resveratol se izloča v večji količini. V procesu izdelave rdečega vina se lupino, semena in vitice loči od soka neposredno po stiskanju grozdja, in vino je fermentirano le iz stisnjenega grozdnega soka; zato je količina resveratola v rdečem vinu okrog desetkrat višja kot v belem. Modri pinot iz zvezne države New York vsebuje eno najvišjih količin resveratola.

            Grozdni sok, ki je proizvod popolnoma aerobnega procesa (v katerem je prisoten kisik), vsebuje zelo nizko količino resveratola. Podobno imajo zelo nizek odstotek resveratola v sebi tudi sušene rozine, ki oksidirajo pod sončnimi žarki. Resveratol, ki ga pridobivajo iz sahalinskega dresnika (Polygonum sahalinense), je mogoče dobiti na trgu kot dopolnilo dietni prehrani. Vendar pa je bila vsebnost bioaktivnega resveratola, ko je bila ta snov preizkušena v laboratoriju, enaka ničli. Za zdaj je torej rdeče vino edini zanesljivi vir resveratola. Ob tem velja dodati, da je potrebno steklenico takoj po tem, ko iz nje nalijete vino, zamašiti nazaj, kajti podaljšana izpostavljenost zraku zaradi oksidacije znižuje stopnjo resveratola v njem.

            Za zdaj sicer še nimamo trdnih epidemioloških podatkov o tem, da bi zmerno pitje rdečega vina imelo zaznaven vpliv na življenjsko dobo in na naše zdravje. Toda najnovejši podatki iz zavarovalniških statistik nam povedo, da imajo abstinenti za okoli pet let krajšo življenjsko dobo od ljudi, ki pijejo zmerno. Še več, resveratol je vključen tudi pri preventivi pri nevrodegenerativnih boleznih (kot je na primer Alzheimerjeva bolezen) in preventivi pred kapjo ter vzpodbuja tvorjenje novih dendritov (živčnih celic) v možganih. Leta 1997 so odkrili tudi preventivno sposobnost resveratola pri raku. S svojimi antioksidantnimi in protivnetnimi oziroma antiinflamatornimi učinki preprečuje tvorjenje prostih radikalov, ki so udeleženi pri začetkih večine vrst raka pri človeku. Ne le, da lahko prepreči raka, ampak lahko celo zavre njegovo razraščanje in širitev metastaz. Raziskovalci iz bolnišnice za vojne veterane v mestu Albany v zvezni državi New York so zabeležili, da resveratol povzroča apoptozo (celično smrt) rakavih celic na prostati. Ker je rak na prostati počasi rastoč tumor, lahko zdravljenje z resveratolom že predstavlja izjemno pomembno intervencijo. Resveratol rakave celice na prostati vrne nazaj v fazo »S« celičnega ciklusa, to pa je visoko aktivna faza celične delitve, torej tista, ki rakave celice dela občutljivejše za kemoterapijo in radiacijo – resveratol ima torej ne le preventiven, ampak celo kurativen učinek. Raziskovalci iz univerze v Leichestru v Angliji so pokazali, da encim CYP1B1, ki je prisoten v rakavih celicah, pretvarja resveratol v piceatanol, visoko toksično snov, ki rakave celice uničuje. Ta pretvorba se dogaja le v malignih celicah, torej uničuje samo rakave celice. Trenutno potekajo mnoge raziskave na drugih vrstah raka, še posebno raka na dojkah in raka na mehurju, ki naj bi raziskovale kemopreventivne in kemoterapevtske učinke resveratola. Še posebno ustrezen je za kronično aplikacijo, torej dolgotrajno uporabo, saj nima nikakršnih stranskih učinkov.

            Zmerni pivci vina imajo tudi zaznavno nižjo umrljivost zaradi koronarnih bolezni. Odličnost resveratola se je izkazala v času študije tako imenovanega »francoskega paradoksa«. Francoska populacija ima najnižjo stopnjo srčnih bolezni na svetu, kljub svojim težkim omakam, ki vsebujejo velike količine masla in smetane. Resveratol znižuje splošno stopnjo holesterola in zvišuje blagodejno visoko lipoproteinsko gostoto (HDL), ki varuje srce. Istočasno tudi preprečuje oksidacijo škodljive nizke lipoproteinske gostote (LDL), ki pospešuje nastanek ateroskleroze. Resveratol zavira agregacijo trombocitov, kar zmanjšuje stopnjo zamašitve arterij, ki lahko pripelje do srčnega napada.

            Glavne epidemiološke raziskave o resveratolu trenutno še potekajo. Začetni podatki so ohrabrujoči. Kljub temu pa moramo biti pri pitju vina previdni in disciplinirani. Da bi vino prineslo svoj blagodejni učinek za zdravje, ga je treba piti vsak dan. Vendar pa se moramo zavedati, da se lahko pomembna korist za zdravje hitro sprevrže v prevladujočo odvisnost v zdravstvenem smislu. Ključ je zmernost. Če neka oseba uživanja vina ni sposobna obvladovati z zmernostjo, potem pitja ne priporočam, saj je nevarnost zlorabe prevelika. S previdnim in discipliniranim pitjem pa lahko med večerjo uživamo v kozarčku rdečega vina ali dveh in tako svoje upanje na boljše zdravje spremenimo v konkretno in klinično dokazano korist. Morda je na obzorju nova dolžina življenjske dobe za človeško vrsto.